Pester teden v državnem zboru: poslance čaka tudi izredna seja

Izredno sejo državnega zbora bodo poslanci v torek začeli z obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za investicije in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja, ki bi ga lahko minister v zakonsko določenih primerih tudi razrešil.

Nadaljevali bodo obravnavo vladnega predloga novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki med drugim določa enotno oskrbnino za vse otroke, uvedbo posebnih prejemkov za namestitev sorejencev in dodatek za počitnice. Nezaposleni rejniki bi bili upravičeni tudi do plačila prispevkov za socialno varnost.

S predlogom zakona o individualnih naložbenih računih želi vlada povečati možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva, okrepiti slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva. Ključne prednosti tega računa so poenostavljen postopek obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti ter ugodnejša davčna obravnava.

Koalicijski predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnim bolnikom, ki so sposobni odločanja o sebi, na podlagi informirane odločitve omogočil pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže.

Kot zadnjega bodo obravnavali predlog SDS za razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam umetnikom. Predlog so vložili nekaj dni pred referendumskim odločanjem o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Tudi referendum o novem zakonu, ki bi nadomestil obstoječi zakon iz leta 1974, so predlagali v SDS. Kljub zakonski določbi, da se v letu po izvedbi referenduma ne sme sprejemati predpis, ki naslavlja isto družbeno razmerje, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ocenila, da je prav, da se tudi v državnem zboru soočijo različni politični in pravni argumenti.

Odbor za gospodarstvo o omejevanju Airbnb

Odbor DZ za gospodarstvo bo v četrtek obravnaval predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim želi vlada med drugim omejiti kratkoročno oddajanje stanovanj in hiš. Po predlogu bi bilo kratkoročno oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omejeno na 60 dni na leto, v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa na 150 dni na leto, pri čemer bi imele občine možnost ta obdobja skrajšati ali podaljšati.

Je pa koalicija za drugo obravnavo že napovedala spremembe, med drugim naj bi zakon občinam omogočil, da omejitve za eno- in dvostanovanjske stavbe v celoti odpravijo ter tako dovolijo kratkoročno oddajanje vse leto, poleg tega bi se lahko spremenila opredelitev stavb glede na število stanovanj.

Ustavna komisija o spremembah ustave

Ustavna komisija bo v petek obravnavala predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Po njem bi v postopku imenovanja vlade potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade prenesli iz DZ na predsednika republike, ki bi imel pri tem predvsem protokolarno vlogo. Ob tem bi odpravili možnost interpelacije ministrov, ohranili pa možnost interpelacije celotne vlade. Po predlogu števila ministrstev ne bi več urejali z zakonom, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal le pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

DZ je predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade sprejel v začetku letošnjega marca. Začetek postopka je omogočila SDS, ki kljub nasprotovanju predlaganim rešitvam ob glasovanju ni prijavila prisotnosti. Tako je predlog ob podpori koalicije prejel potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Za dejansko uveljavitev sprememb ustave pa bo potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, ki bo v tem sklicu DZ težko dosegljiva. Kljub temu da je predlog septembra 2022 vložilo 56 poslancev Svobode, SD in NSi s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine NSi Janezom Ciglerjem Kraljem, so v NSi predlogu pri glasovanju na ustavni komisiji odtegnili podporo.